Cerkveni pevski zbor iz Begunj pri Cerknici je slikan pred cerkvijo v Kostanjevici na Krki.
Na izlet niso šli le pevci, ker jih je bilo premalo za cel avtobus. Povabili so še druge župljane iz vseh meniševskih vasi, ki so si lahko na delovni dan vzeli prosto. Včasih je bila Mala maša še zapovedan cerkveni praznik, sedaj pa ga v Cerkvi obhajamo le slovesno.
Jedro Kostanjevice je na umetnem otoku v okljuku Krke, kajti oba kraka rečne vijuge sta povezana s prekopom. S širnim svetom je povezana s tremi mostovi. V tako ugodnem obrambnem položaju so davni fevdalci Spanheimi postavili utrdbo (Landestrost), ki je nadzorovala prehod med Krakovskim gozdom in Gorjanci. V neposredni bližini Kostanjevice so dali sezidati tudi mogočen samostan (leta 1234) v katerega so naselili cistercijance iz Vetrinja na Koroškem.
Samostanu je pripadalo zelo obsežno območje z več kot sto vasmi oziroma okoli 370 podložnimi kmetijami, pa tudi z gozdovi v Krakovu in na Opatovi gori. Zato ni čudno, da je spadal med najbogatejše posesti takratne slovenske krajine. Veljal pa je tudi za najpomembnejše kulturno, versko in gospodarsko središče ob spodnji Krki. Leta 1785 je cesar Jožef II. razpustil samostan, njegova posestva so prešla v roke verskega sklada, veliko knjig (okoli 1800) pa je dobila Licejska knjižnica v Ljubljani. Ta ogromni grad, nekdanji samostan, ki je sezidan v obliki štirikotnika, je eden naših najpomembnejših kulturnih spomenikov, znan zlasti po številnih arkadah (260 arkadnih lokov), ki obdajajo velikansko dvorišče. Nič manj znamenit ni po cerkvi s krasnimi gotskimi oboki in stebri. Med zadnjo vojno leta 1942 so partizani grad požgali in obnova se je vlekla dolga leta.
Na samem otoku je najpomembnejši umetnostni spomenik župna cerkev svetega Jakoba, verjetno pozidana že v drugi četrtini 13. stoletja kot del utrdbenih objektov ob severnem mostu. V osnovi je cerkev romanska, čeprav sta iz te gradbene faze ohranjena pravzaprav le glavni in stranski portal, ki spadata med najkvalitetnejše spomenike te vrste v Sloveniji.
- — –,
- Ludvik Kranjec – Krajnč s Kožljeka,
- Anton Vindišar, bivši begunjski župnik,
- Marko Turšič – Kotovčkov.
Spredaj:
- Marija Kranjc – Klemenova Merica iz Begunj,
- Angelca Švigelj – s sončnimi očali,
- Mivča iz Selščka,
- Ivana Cimperman – Žagarčkava Ivana,
- Anica Turšič – Antonova s Kožljeka,
- Alojzija Švigelj – Mivča Lojzka iz Selščka, živi v Begunjah,
- Rezka Rožanc -Medenova Rezka iz Selščka.
- Janez Kranjec – organist,
- Anton Hren – Mivč iz Bezuljaka,
- Franc Brezec – Čejdnikov, Bezuljak,
- — –,
- Anton Kavčič – Rakiški Tone, Bezuljak,
- Jože Meden – pismonoša.
Spredaj:
- Ivanka Turšič,
- Tinca Brezec,
- Marija Hren,
- Cvetka Kranjec,
- — –,
- Marija Meden – Poštarjeva Mima,
- — –,
- Slavka Trapec.
- Alojz Hiti – Kovačev Lojz,
- Alojz Švigelj – Kešlanov iz Bezuljaka,
- Jakob Brancelj – Podražov iz Bezuljaka.
Spredaj ženske:
- Ančka Škrlj – Dolnja Popkova,
- Ivanka Švigelj – Kešlanova,
- Ivana Brancelj – Podraževa,
- Tončka Kavčič – Rakiška,
- — –,
- Ana Cimperman – Anžkova iz Topola,
- Lojzka Škrlj, roj. Meden – Jurjeva iz Selščka,
- Angelca Debevec – Janezova.
Meniševci pa si niso šli le ogledovat kulturnih spomenikov v Kostanjevici, pevci in tudi drugi farani so se peljali na obisk k prejšnjemu begunjskemu župniku Antonu Vindišarju. Gospod Vindišar je bil zelo priljubljen župnik in vsi, predvsem mladina, smo ga zelo pogrešali. Poleg tega je bila pri njem za gospodinjo in kuharico Marija Turšič – Tomažičeva Mima.Slovarček:
- Mala maša: praznik Marijinega rojstva, 8. septembra
Viri:
- Tinca Brezec, Bezuljak (ustno, marec 2016)
- Angelca Kranjc, Begunje (ustno, april 2016)
- http://www.kam.si/mesta/kostanjevica_na_krki.htm
Kraj: Kostanjevica na Krki
Datum: 8. september 1968
Avtor: Jože Škrlj – Dolnji Popkov iz Bezuljaka
Zbirka: Cvetka Kranjec
Skenirano: 9. 3. 2016
Oblika: fotografija
